Urban Červek, Maribor
Celovec, Ljubljana – Nedavne »ugotovitve« arheologov na avstrijskem Koroškem, da zgodovinski knežji kamen ni slovanski pravni spomenik, ampak je njegova zgodovina »postslovanska«, so ponovno razgrele strasti.
Iz deželnega muzeja avstrijske Koroške so pred kratkim sporočili, da so menda v »sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter celovško univerzo Alpe-Adria obdelali za zgodovino Koroške in Slovenije tako zelo pomembno vprašanje knežjega kamna in ga znanstveno skupaj rešili«.
»Rešitev« pravi, da knežji kamen v 8. in 9. stoletju ni bil sredstvo za umestitev koroško-slovanskih knezov, pač pa so ga šele okoli leta 1000 pripeljali na Krnski grad iz Virunuma (danes kraj Zollfeld na avstrijskem Koroškem) v občini Gospa sveta (Maria Saal).
Odziv zgodovinarja Petra Štiha z ljubljanske filozofske fakultete, tudi člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), da to ni res in da je knežji kamen gotovo slovanski pravni spomenik, je nato močno razburil referenta za kulturo na avstrijskem Koroškem Haradla Doberniga iz svobodnjaške stranke. Da je Štih nedavne ugotovitve zavrnil kot »velik nesmisel«, je zanj »nesramnost«, saj so arheologi do njih prišli z obširno znanstveno raziskavo.
Peter Štih je danes povedal, da je za zaplet poskrbel Dobernig s svobodno interpretacijo sklepov znanstveno povsem korektne knjige arheologov Heima Dolenza in Christiana Baurja, v kateri sta postavila zgolj tezo o kasnejšem prenosu kamna na Krnski grad, ki pa v ničemer ne spreminja dejstva, da je ta slovanski spomenik. »Največji dokaz za to je jezik, saj se je obredje opravljalo v slovanskem jeziku,« je za Delo povedal Štih.
Knežji kamen ni prvič jabolko spora med Slovenijo in avstrijsko Koroško. Za obe je eden od simbolov državnosti oziroma dežele. Ko je Slovenija ob uvedbi evra sprejela odločitev, da bo knežji kamen na kovancu za dva centa, se je takratni deželni glavar avstrijske Koroške Jürg Haider odločil, da bo njegovo podobo natisnil na vse uradne dokumente dežele avstrijske Koroške. Od leta 2006 je knežji kamen ponovno na ogled v dvorani grbov v prostorih deželnega zbora avstrijske Koroške.